BUJE
Srednjeveško mestece Buje, ki leži na vrhu hriba, z katerega sega pogled v krogu 360°, je videti kot stražar okoliških vinogradov in oljčnih nasadov, po katerih je ta kraj tudi znan.
Buje – panoramski pogled na severozahodno Istro
Buje, ki ležijo na vrhu hriba okrog deset kilometrov od obale, si vsekakor zaslužijo, da jih obiščete vsaj zaradi osupljivega razgleda. Na eni strani morje in tanka črta Dolomitov v daljavi, na drugi pa oljčni nasadi, vinogradi ter kolesarske in pohodniške steze, ki se vijejo v vseh smeri.
Ko se boste približali Bujam, boste v daljavi opazili dva zvonika in obzidje, obnovljeno v 15. in 17. stoletju, z mogočnim srednjeveškim stolpom. Drugo cerkev naj bi dal zgraditi bogati prebivalec, ki je iz Benetk prinesel kip blažene Device, a ker je prispel ponoči, so kip odložili pred mestnimi vrati. Zjutraj ga niso več mogli premakniti, zato so okrog njega zgradili cerkev.
Ko boste stopili skozi mestna vrata in se napotili po ozkih, kamnitih ulicah, boste naleteli tudi na nekaj konob. Izberite katero koli in uživajte v tartufih, pršutu, divjačini, domači zelenjavi in vinu.
23 vinarn
Področje Buj je raj za vse hedoniste, ki sanjarijo o pokušini svežih malvazij s sadno noto in polnih, močnejših črnih vin, kot so teran in druge istrske sorte. V okolici mesta se nahaja 23 vinarn, ki jih lahko obiščete in poskusite vse, kar se skriva v njihovih kleteh.
To področje pa je znano tudi po oljčnem olju, ki je zeleno, pikantno in polnega okusa, najdejo pa se tudi blage in bolj sadne sorte: kar vprašajte in jih poskusite, preden se odločite za nakup.
Srednjeveški mesteci na vrhu hribov
Če pridete z avtom ali če veliko kolesarite, obiščite Motovun ali Grožnjan: dve stari mesteci-trdnjavi, obdani z obzidjem, kjer potekajo umetniške kolonije ter jazz in filmski festivali. Vpijajte pogled z vrha. Poskusite pašto s tartufi iz okoliških gozdov ali zrezek boškarina.
Globoko pod zemljo
Ljubitelji jam bodo tukaj prišli na svoje, saj je v bližini Buj več pečin, ki jih lahko raziskujejo. Grotta Baredine se pogreza približno 60 metrov pod zemljo, vi pa jo lahko odkrijete tako, da se odpravite po približno 300 metrov dolgi stezi, ki vodi do podzemnega jezera in petih čarobnih prostorov. Najgloblji del jame sega 132 metrov v globino, kjer je vedno prijetnih 14 stopinj.
Pečino Mramornico je leta 1770 opisal znani potopisec Alberto Fortis, ki je prvi opazil raznolikost barv na stalaktitih ter 13 metrov visok stalagmit, po katerem je Mramornica tudi znana. To je odličen kraj za osvežitev v poletni vročini.
Do zvezd
Če bi raje opazovali zvezde, je v Višnjanu zvezdarna, ki je odprta za javnost. Preverite samo njen delovni čas in uživajte v nebesnem svodu.
